Kategorija:
Književni listi
Tue, 07 Feb 2012 21:00:00 +0100

Daleč od stereotipov. Naših o njih in njihovih o nas, sem pomislil med branjem tretjega romana Gabriele Babnik Sušna doba. Močno uvrtana vase, tale proza, sem še pomislil, počasna anatomija nekega življenja, dveh življenj pravzaprav, a ni v njej nič gotovega, vse je ne ravno varljivo, a precej nedoločno plava. Nič ni kar tako, ampak je določeno in naddoločeno z različnimi zgodbami, vse, kar bralec rabi za vsaj približno razumevanje dogajanja, je definirano na podlagi različnih pogledov, nobena stvar ali dejanje ni enoznačno, v vsakršne drastičnosti pa so vpletene žalostno banalne realije afriškega in evropskega življenja obeh »poškodovancev«. Ona, Ana, je Evropejka, dvainšestdesetletnica, izvemo, on, Ismail, sedemindvajsetletni Burkinafasec, stakneta lahko le telesi, s čim več njunima osamljenostma ni mogoče postreči, odrešitve njune zveze, ki bi se ob pravem razpletu ...